Če želite delati z dodatnim operacijskim sistemom ali z dodatno namestitvijo vašega trenutnega operacijskega sistema, morda razmišljate o konfiguraciji z dvojnim zagonom. Čeprav se o takšni konstrukciji govori tudi tukaj, so možni tudi drugi scenariji, na primer virtualizacija ali prenosna različica na mediju USB.
V tem članku predvidevamo, da je v vašem računalniku nameščen sistem Windows 10 in da je ta operacijski sistem, ki ga najbolj poznate. Morda boste občasno želeli tudi eksperimentirati z drugim operacijskim sistemom ali pa boste lahko delali z drugo izdajo ali različico sistema Windows, na primer zato, ker ena od vaših aplikacij v sistemu Windows 10 ne deluje pravilno. Ali pa ste tako predani operacijskemu sistemu Windows 10, da ga želite imeti tudi s seboj na poti. In mislimo dobesedno, v prenosni obliki na USB ključku. V tem članku preučujemo različne scenarije za začetek dela s tako dodatnim operacijskim sistemom.
01 Diskovna slikovna datoteka
V našem prvem scenariju bomo virtualizirali svoj operacijski sistem. Operacijski sistem bo potem ostal lepo v tem virtualiziranem okolju in načeloma ne bo vstopil v vode vašega običajnega, fizično nameščenega operacijskega sistema. V besedilnem polju "Virtualbox" lahko preberete, kako virtualizirati OS z brezplačnim VirtualBoxom. Vendar se tu osredotočamo na manj znano rešitev: sistem z dvojnim zagonom z namestitvijo sistema Windows na navidezni trdi disk brez zunanje programske opreme za virtualizacijo.
Za to potrebujemo namestitveni medij sistema Windows. Če nimate namestitvenega DVD-ja ali zagonskega USB ključa, morate tak medij najprej ustvariti sami. Najprej si priskrbite datoteko slike iso diska z želeno različico sistema Windows. Za trenutno različico operacijskega sistema Windows 10 glejte naslednji korak (glejte "02 Namestitveni ključ"); za starejše različice sistema Windows lahko preprosto uporabite brezplačno orodje Microsoft Windows in Office ISO. Odprite zavihek tukaj Windows in izberite želeno različico (7, 8.1 ali 10), vrsto sistema (32 ali 64 bit) in jezik. Potrdite svojo izbiro in prenesite ustrezno datoteko iso.
02 Montažna palica
Zdaj naj bi Windows dobil na zagonskem USB ključu. Če gre za trenutno različico operacijskega sistema Windows 10, je najbolje, da začnete z orodjem za ustvarjanje medijev: Windows z enim potezom pridobi in nato lepo postavi na USB ključek. Če ste sami že prenesli datoteko ISO sistema Windows (glejte "01 Disk Image File"), lahko Rufus prenesete brezplačno. V računalnik vstavite USB ključ, zaženite Rufus in se obrnite na ključ. Čebela Izbira zagona ti izbiraš Slika diska ali ISO (izberite) in vas napoti z gumbom IZBIRA v svojo slikovno datoteko ISO. Izberite pri napravi, ki jo želite zagnati s to palico Postavitev particije in Ciljni sistem bodisi GPT in UEFI (brez CSM), bodisi MBR in BIOS (ali UEFI-CSM) (glej tudi "08 Bios of uefi"). Drugo možnost je najbolje pustiti nedotaknjeno. Potrdite z START in s v redu (dvakrat). Takoj, ko se prikaže sporočilo "Končano", lahko pritisnete ZAPRTO kliknite.
VirtualBox
Prenesite VirtualBox na www.virtualbox.org in namestite orodje. Ko nato zaženete program, se znajdete v praznem upravljalnem modulu. Torej pritisnite gumb Novo in vnesite ime za svoj navidezni stroj (vm). Izberite pravega Tip OS (kot Microsoft Windows ali Linux), kot tudi pravilno različico. Čebela Mapa stroja navedete, kje lahko konča vaša VM. Nato navedete zahtevano količino RAM-a. Končno poskrbite za to Ustvarite nov navidezni trdi disk zdaj je izbrano in potrdite z Ustvari. Pustite, da je vrsta nastavljena na VDI, pritisnite Naslednji in izberite po možnosti Dinamično dodeljeno. Določite (največjo) velikost navideznega diska - na primer 15 GB za Linux in 30 GB za Windows - in zaokrožite z Ustvari. Nato v modulu za upravljanje izberite VM in pritisnite Začetek. Kliknite ikono Izberite datoteko navideznega optičnega diska in se obrnite na preneseno datoteko iso. Pritisnite Začni za navidezno namestitev OS in sledite navodilom. Nato lahko navidezni OS zaženete iz upravljalnega modula VirtualBox. Preko gumba Nastavitve po želji lahko prilagodite vse vrste lastnosti vašega VM.
03 Ustvari VHD
Oboroženi s to namestitveno palico za Windows lahko začnemo. Zaženite ciljno napravo s to palico - odvisno od sistema morate poklicati poseben zagonski meni (prek neke funkcijske tipke) ali pa boste morda morali prilagoditi vrstni red zagona v sistemskem bios. Po potrebi si oglejte priročnik za svoj računalnik. Nekaj kasneje bi se moralo odpreti okno, v katerem bi bilo treba nastaviti jezik in postavitev tipkovnice. Po vaši potrditvi z Naslednji Nato se prikaže "Namesti zdaj". Tu pritisnete Shift + F10. Zdaj boste preusmerjeni v ukazni poziv. Tu zaženete ukaz diskpart, ki mu sledi obseg seznama, da dobite pregled particij. Nato ustvarite primeren volumen vhd (navidezni trdi disk), na primer približno 30 GB: ustvarite datoteko vdisk = x: \ virtuelewindows.vhd max = 30000 type = fixed (x: zamenjajte z želeno črko pogona). Namesto fiksne lahko vnesete tudi razširljivo: vaš navidezni disk bo nato naraščal glede na potrebe do določenega maksimuma (v našem primeru: 30000 MB).
04 Namestite praktično
Po končanem postopku ustvarjeno datoteko vhd priložite sistemu z naslednjima dvema ukazoma:
izberite datoteko vdisk = x: \ virtuelewindows.vhd
priloži vdisk
(detach vdisk vam omogoča, da odstranite disk, če želite).
Zaprite okno ukaznega poziva in nadaljujte z namestitvijo sistema Windows z Namestiti zdaj. Za ciljno lokacijo izberite nedodeljeni prostor navideznega trdega diska! Prezrite sporočilo »Windows ni mogoče namestiti na ta pogon« in pritisnite Naslednji, po katerem se namestitev dejansko začne.
Ko znova zaženete računalnik, bi morali poleg pogona Windows fizično namestiti tudi zagonski meni z navideznim na pogonu VHD. S programom EasyBCD lahko s tem zagonskim menijem brez težav igrate in na primer prilagodite privzeti vrstni red zagona ali časovno omejitev; to lahko naredite s pomočjo gumba Uredi zagonski meni.
05 Windows To Go
Z nekaj truda je mogoče ustvariti tudi prenosno različico sistema Windows. Takšna možnost je vgrajena v sistem Windows 10 Enterprise in Education. Odprite Windows Nadzorna plošča, Začni Windows To Go in sledite navodilom. Prepričajte se, da ste priključili ustrezen USB medij. Zunanji pogon USB običajno deluje, vendar je število ključkov USB, ki so certificirani za Windows To Go, omejeno.
Predpostavimo, da imate Windows Home ali Professional. V tem primeru se lahko zatečete k zunanjemu orodju.
Ravno takšno orodje smo že omenili pod "02 Installation Stick", in sicer Rufus. Nadaljujete na enak način, kot smo tam opisali, samo vi izberete Windows To Go v spustnem meniju na Možnost slike (namesto standardne namestitve sistema Windows); ta možnost bi morala biti na voljo v operacijskih sistemih Windows 8, 8.1 in 10. V idealnem primeru uporabite palico, ki je certificirana za Windows To Go, vendar mora biti v vsakem primeru najmanj 16 GB. Če želite zagon s palice v sistemu s klasičnim biosom, izberite MBR kot Postavitev particije; v nasprotnem primeru se lahko odločite za GPT. Nastavi Datotečni sistem v naprej NTFS takoj Privzeta velikost grozda. Glejte svojo datoteko Windows 10 ISO in potrdite z Začetek in s v redu (dvakrat). Ta postopek lahko traja zelo dolgo, vendar bi morali imeti Windows pozneje na palici.
Še bolj "iti" ...
Če iz nekega razloga z Rufusom ne morete ustvariti medija Windows To Go, lahko še vedno poskusite z WinToUSB. S tem orodjem lahko Windows namestite tudi na izmenljivi pogon USB. Z gumbom Fizika na USB (v resnici ni pravilna nizozemščina) je tudi vašo že nameščeno različico sistema Windows mogoče narediti prenosno. Z brezplačno različico pa se zdi, da sistema Windows 10 1809 ali novejšega ni mogoče narediti "prenosnega" in izbira zapisa MBR, ki bi moral delovati tako na bios kot na uefi, očitno ni vključena v to izdajo.
Podobne možnosti najdete v meniju AOMEI Partition Assistant Vsa orodja / Windows (7/8/10) to Go Maker. Žal je videti, da je ta funkcija rezervirana za komercialno izdajo Professional (približno 50 USD).
06 Hiter zagon prek dualboot-a (fizični)
Naš tretji scenarij je morda najbolj klasičen pristop za zagon iz drugega operacijskega sistema, vendar je tudi najbolj zapleten in občutljiv. Konec koncev bomo dodaten OS namestili na ločeno fizično particijo na običajen način. Kot primer tu vzamemo priljubljeno distribucijo Linuxa Ubuntu.
Priporočamo, da najprej naredite popolno varnostno kopijo trenutne namestitve: nikoli ne veste, ali se kaj nepričakovano zalomi. Brezplačno in enostavno za uporabo orodje za varnostno kopiranje je EaseUS Todo Backup Free.
Preden začnete z namestitvijo dualboot, priporočamo, da v operacijskem sistemu Windows 10 onemogočite funkcijo, zaradi katere bo OS ob zagonu prešel v nekakšen način mirovanja. Ta funkcija lahko povzroči težave pri scenariju z dvojnim zagonom. Pritisnite tipko Windows, vnesite konfiguracijo in začnite Nadzorna plošča in izberite Sistem in varnost / Spremenite obnašanje gumbov za vklop Čebela Upravljanje porabe. kliknite na Spremenite nastavitve, ki trenutno niso na voljo in ga počistite Omogoči hiter zagon. Potrdite z Shranjevanje sprememb.
07 Pregrada
Seveda morate zagotoviti tudi dovolj prostora na disku za fizično particijo dodatnega OS. To lahko hitro preverite s pritiskom tipke Windows + R in diskmgmt.msc ki jih je treba izvesti. Če nimate dovolj nedodeljenega prostora - za Ubuntu potrebujete približno 15 GB - potem vam morda ne preostane drugega, kot da skrčite obstoječo particijo. To lahko storite z desnim klikom na particijo v grafičnem pogledu in Zmanjšajte glasnost izbrati. Navedite, za koliko MB ga želite na primer zmanjšati 15000. Potrdite z Skrči.
Če to ne deluje na ta način, lahko še vedno poskusite z zunanjim upraviteljem particij, kot je EaseUS Partition Master Free.
08 Bios ali uefi
Namen tega je torej, da boste v svoj računalnik namestili drugi operacijski sistem. Težave pa lahko nastanejo, če oba OS namestite v različna "zagonska načina": uefi v primerjavi s klasičnim (starejšim) načinom bios ali csm (modul za podporo združljivosti). Res je, da je večina osebnih računalnikov zadnjih let opremljenih z uefi, toda tudi če imate nov računalnik, kar ne pomeni nujno, da se Windows dejansko zažene v načinu uefi.
Zato je pametno najprej preveriti način zagona namestitve sistema Windows, preden vanj namestite drugi OS. Zaženite sistem Windows, pritisnite Windows + R in zaženite ukaz msinfo32 iz. Čebela Pregled sistema opazite predmet Način BIOS na. Tu stoji UEFI, potem se Windows dejansko zažene v zagonskem načinu uefi. V drugem primeru piše tukaj Zastarelo ali Zapuščina.
Uefi je torej moderna različica in ponuja nekaj prednosti pred klasičnim biosom. Na primer, sistem se zažene nekoliko hitreje, zaženete lahko z diskov, večjih od 2 TB, in za dvojni upravljalnik zagona načeloma ni potreben upravitelj zagona (glejte tudi besedilno polje "Izbira zagona"). Kaj pa, če se Windows v računalniku zažene v klasičnem načinu bios? Potem lahko dejansko greste v obe smeri: v tem načinu namestite tudi drugi OS ali Windows najprej popolnoma namestite v način uefi. Očitno bo ta zadnja možnost najbolj zahtevna.
Izbira čolna
Če namestite distribucijo Linuxa, kot je Ubuntu, v dualboot po operacijskem sistemu Windows 10, upravitelj zagona Grub privzeto prevzame in vam omogoča izbiro med obema operacijskima sistemoma. Če pa ste oba operacijska sistema namestili v načinu uefi, lahko izberete želeni OS tudi zunaj Gruba. Preko bližnjice - po potrebi si oglejte sistemski priročnik - lahko nato prikličete meni bios-bootselect, kjer nato navedete OS. Če želite, lahko namestitvi sistema Windows daste tudi večjo prednost v zagonskem zaporedju vašega sistemskega bios: to se pogosto izkaže za rešitev, če se zdi, da namestitev večjih posodobitev sistema Windows kasneje povzroča težave.
09 Varen zagon
Tudi ko se Windows zažene v načinu uefi, še niste povsem prepričani. V istem Pregled sistema in sicer tudi možnost Stanje varnega zagona na. Ta postavka se nanaša na funkcijo "varen zagon". Če ta možnost v računalniku ni omogočena, bodite previdni. Navsezadnje se nekatere različice uefi-bios v tem primeru upajo preklopiti na starejši / csm način, ko namestite dodaten OS. Zdaj lahko razmislite o hitrem omogočanju funkcije varnega zagona v uefi-biosu, vendar potem ne boste več želeli zagnati že nameščenega sistema Windows. Če možnost dejansko ni omogočena, je najbolje, da v uefi-biosu preverite, ali ne morete preprečiti takšnega samodejnega preklopa (na zapuščino / csm): po potrebi glejte priročnik za vaš sistem.
Kakor koli že, priporočamo, da takoj po namestitvi preverite način zagona novega operacijskega sistema in se prepričate, da operacijski sistem ni nameščen v drugem zagonskem načinu. V Linuxu (Ubuntu) lahko to storite na naslednji način: kliknite na namizju Prikaži aplikacije / Terminal in zaženite ukaz efibootmgr in potrdite s tipko Enter. Če ukaz ni prepoznan, hitro namestite priloženi paket s sudo apt install efibootmgr. Če ta ukaz vrne zagonske spremenljivke, se je OS zagnal v zagonskem načinu uefi. V drugem primeru se prikaže sporočilo o napaki ("ni podprto").
10 Namestitev
Zdaj ste zaključili vse pripravljalne korake in preglede ter ste pripravljeni na namestitev drugega OS. Potem seveda potrebujete namestitveni medij in za to dobro izkoristimo tudi brezplačni Rufus. Metodo smo že opisali v "02 Installation Stick". Prepričajte se, da ste nastavili pravilne parametre, ki spadajo v uporabo sistema uefi ali starega sistema / csm. Nato je ključek USB pripravljen in ga priključite na ciljni sistem.
Najprej izberite želeni jezik (Nizozemsko) in kliknite Namestite Ubuntu. Navedite svoj pravilni Razporeditev tipkovnice in pritisnite Nadalje. Navedite, ali imate Običajna namestitev (vključno s pisarniškim paketom, igrami in predvajalniki predstavnosti) ali eno Minimalna namestitev raje. Ponovno potrdite z Nadalje. Običajno Ubuntu ugotovi, da je Windows 10 že nameščen v vašem računalniku, in možnost se odpre Namestite Ubuntu skupaj z operacijskim sistemom Windows 10 na voljo. Po možnosti izberite to možnost, razen če dobro poznate tipično particioniranje Linuxa. V slednjem primeru lahko kliknete Nekaj drugega in sami ustvarite potrebne particije, kot so root (/), swap in home. Potrdite z Namestiti zdaj in s Nadalje. Nastavite časovni pas, ime in geslo ter zaženite dejansko namestitev. Po ponovnem zagonu se bo prikazal zagonski meni Grub, ki vam omogoča izbiro med Ubuntu in Windows 10.
Vodja čolna Grub
Začetni meni Grub se po 10 sekundah nadaljuje z Ubuntujem. Če želite, da se Windows 10 samodejno znova zažene ali če imate drugačno čakalno dobo, lahko to uredite v terminalskem oknu, vendar orodje Grub Customizer deluje veliko lažje. Najprej morate namestiti ta paket. Odpri eno Terminalokno in zaporedoma zaženite naslednje ukaze:
sudo add-apt-repository ppa: danielrichter2007 / grub-customizer
posodobitev sudo apt
sudo apt namestite grub-customizer
Potrdite z J, nato pa dodajte orodje Pokaži aplikacije najdemo na namizju Ubuntu. Zaženite aplikacijo in pojdite na zavihek Konfiguracija seznama. Elemente lahko premikate gor ali dol s puščičnimi tipkami. Na zavihku Splošne nastavitve prilagodite in prilagodite čakalni čas Nastavitve zaslona lahko spremenite pisavo in barve, lahko pa tudi naložite svojo sliko, ki bo služila kot ozadje vašega zagonskega menija Grub.
